Treznost je za kronika največkrat kazen.
Vino pomaga, dokler te ne premaga.
Kadar delajo naši »kristusi« vino, nam zmanjka vode.
Vino je toliko naše, kolikor nismo njegovi.
Kdor zna prestreči curek, mu ni treba piti po kapljicah.
Mislim, da so slovenska vina dovolj močna, da jih lahko mešamo z vodo.
Ob vinu nam resnica tudi lažje »kapne«.
Vino ustvarja heroje, a tudi siromake.
Vinjeni heroji so pretežno heroji samo vinjeni.
Spretni kupci dosežejo največ ob kupici.
Če je zidarju po volji vino, mu je tudi malta.
Liter je boter literaturi, sod pa sodbi o njej.
Vsak ima svoje vinske muhe.
Žveplo je znosnejše, če ga poboljšamo z vinom.
Grozdje stiskamo tudi zato, da nam ni potrebno mečkati z besedami.
Najmanj smo pijani od tistega vina, pridelanega iz tistih jagod, ki smo jih pobirali.
Več dobrega sproži vojna med vini, kakor vino med vojno.
Dobro vino – dobro klobasanje.
Prej ostane moški zaradi vina brez ženske, kakor ženska brez vina.
Vino nosi vse dobro in slabo, predvsem pa - na površje.
Nič slabega v pravem vinu, če ni v nas.
Kar vino položi, tudi viagra težko dvigne.
Slaba prodaja lahko tudi dobremu vinu nagaja.
Vino gladi pridige, a tudi kritike.
Pred vinom ni nič varno potlačenega.
Izginil je marsikateri dobri stari hram samo zato, ker je bilo mlade - sram.
Človek dela, »delanec« naredi.
Stiska mošt preša (stiska), razkošje ga predvsem - le pije.
Marsikdo bi raje okopaval vinograd, če ga ne bi bolela trtica.
Če je curek močnejši, je po vsej verjetnosti tudi bistrejši.
Alkoholizem pomeni v praksi predvsem izgubo teže argumentov za »nošenje hlač«.
Vino pove veliko o ženskah, še posebej tisto, ki ga spijejo ženske.
Bolj ko se človeku meša, več si ga napreša.
Tudi na vinskem sejmu (prazniku) se razpljuska veliko resnice.
Dobro vino je tudi tisto, po katerem si (v krvi) ni potrebno meriti sladkorja.
Vse, kar vino prevrne, ne spreobrne.
Tudi dobremu vinogradniku lahko zavro prej dekleta (hčere), kakor mošt.
Tudi dobro vino ne utopi slabe resnice.
Česar ne vemo, je morje. Zato si pomagamo z dobro kapljico.
Še najboljše vino ti običajno napljuska več znancev, kot prijateljev.
Dobro je, če se salame lepo »vežejo«. Vsaj z vinom v želodcu.
Prej se pokvari vino v dobrem zakonu (družini), kakor poboljša v slabem.
Bolj higiensko je vino molče uživati, kakor o njem klobasati z mlečnimi zobmi.
Lažje ko je z vinom govoriti, težje si je kaj dopovedati.
Če nekdo zna s pijanci, še ne pomeni, da tudi z vinom.
Z vinom je veselje večje, toda večkrat tudi manj utemeljeno.
Vse tegobe z vinom ne gredo po gobe.
Vsako namizno vino lahko spravi človeka pod mizo.
Vsako staro vino ni za osvajanje novih prijateljev.
Ob kozarčkih se tudi literatura lažje sodi.
Dobro vino je lahko ravno iz tistega soka, ki se ga je naprešalo izven roka, ki ga je postavila stroka.
Več je zdravega urina od vina, kakor zdravih salam od salamurina.
Po salamah se lažje pije, po vinu pa klobasa.
Lepo je živeti z vinom in z gosti, kajti skrivnosti ni nikoli zadosti.
V vinu je mnogo simbolike. Zato osvaja tolike alkoholike.
Kletve ne sodijo v klet.
Marsikateremu človeku stopi vino v glavo pogosteje, kakor on v vinograd.
S prijatelji sodimo vino, z vinom (ob vinu) sodimo prijatelje.
Vsa čast dobremu vinu, toda vsega dobrega ne opravi namesto nas!
Marsikdo je preživel več dni brez sonca kot brez vina.
Če vino ceniš, preneseš tudi njegovo podražitev.
Marsikje se spije več vina, kot pa pove resnice.
Nekatero vino bolj skupaj vleče kakor nekatere salame.
Več ko premoreš dobre žlahtne kapljice, več ljudi se ti jih ima za žlahto.
Tudi po posodi se že lahko vino sodi.
Staro vino je lahko zelo pitno, a to še ne pomeni, da je vedno dobro kletariti starokopitno.
Tudi vino ne naredi človeka takega, kot se človek z njim dela.
Bolj ko je vino ceneno, večkrat (bolj) je človek vinjen.
Dobremu vinu je dovolj že slaba žeja.
Bolj ko vneto nabiraš gobe, prej ti trsje uniči peronospora.
Vsakega vinarja (vinogradnika) je škoda, da bi zapadel v jesiharja.
Kdor v vinogradu rad reže, reže. Pa čeprav ga pri tem boli trtica.
Post brez vina je lahko še težji od posta brez mesa.
Čaša pelina nam še ne priskuti (vsega ) vina.
Imeti jajca še vedno ne pomeni ustvarjati (samega) žegna.
Poznam človeka, ki mu je sveta žametna črnina, pa čeprav zanjo gara kot črna živina.
Ljubil je dom, vino in domovino. Pa so ga kljub temu dali v dom (ostarelih).
Prijatelji so ljudje, ki ne izdajo tistega vina, ki ti je zatajilo.
Kdor ni nikoli vinjen, je tudi zaman prefinjen.
Vinjenost je za marsikoga le trenutna zmaga. In to pogosto še pirova.
So časi, ko postaja vse vodenejše. Voda pa ne.
Lažje je pogoltniti vino, kakor požreti resnico.
Nekateri očetje nimajo več dobrega vina ravno zaradi slabega sina.
Čemu še toliko vinogradov? Pa saj vendar ne delamo za pijance.
Beseda o čistem vinu še ni čisto vino.
Ne dela grdo s tvojim vinogradom le toča, ampak tudi slab (dober) cenilec.
Za trženje slovenskih vin (navzven) se država »dela Francoza«.
Lažje je vino ceniti, kot pa ga dobro prodati.
Bili so časi, ko se je človeka sodilo po vinu, vino pa po sodih.
Poletje je za vinogradnika čas, ko ne ve, katero temperaturo bi bolj klel: zunanjo (vročinsko) ali kletno.
Dobro o vinu sem pripravljen govoriti (pisati) tudi ob dobri vodi.
Življenje teče, tudi, ko (če) nas vino meče.
Ali imajo ljudje tako slab spomin, da morajo isto vino tako pogosto okušati?
Še po grozni trgatvi upamo, da ne bo tako grozno tudi vino.
Za mnogo revežev je vino ljubezen na prvi povoh (okus).
Vino mehča kriterije za prijateljstvo.
Bolj ko se en kurc v gurce, pret te je gurca f kurce.
V naših krajih je toliko dobrega vina, da količinski čudeži niso potrebni. Le razvodeneli bi njegovo in našo enkratnost.
Vino je kri brez srca.
Ko se sanja koristi, vina ni škoda.
PITJE, PIJANOST
Škoda je svojo žejo gasiti tako, da bi zaradi nje prehitro utonili.
V žeji ima tudi voda okus.
Mnogo lažje je priti do dna kozarcu, kot pa resnici.
Ni vsak poet, kdor je »zadet«.
Vsak fajn fajtn fant še ni muzikant.
Če ga imaš pod kapo, si lažje odkrit.
Vino govori svoje pijancu, pijanec svoje.
Šofer je poklic, s katerim si lahko zaradi vina ob kruh.
Skušnjava se začne že s prvo kapljico.
Pijanost je dokaz, da treznost prenašamo še slabše.
Kdor je študiral, vidi dvojno. Kdor ga dovolj spije, tudi.
Tudi treznost se lahko ob komplimentih opijani.
Vsak je svoje kapljice (šluka) skrivač.
Kadar se pije, se nekaj obrača.
Možgani so iskrenejši -»nažgani«.
Vlivanje se vedno dobro ne izteče.
So ljudje, ki jih pijane lahko vidimo le še bolj pijani.
Čim večkrat si pijan, temvečkrat si vmes trezen.
Plima je velikokrat izziv, da se ga nasekamo.
Z vinom je kakor z grehi. Kdor ga ni nikoli poskusil, naj prvi vrže kamen v alkoholika!
Kjer se pije, se trenutno nekaj splača.
Lažje se ga je vlivati, kakor na druge samo dobro vplivati.
Bolj ko ga ima človek pod kapo, bolj mu stopa v glavo tudi njegova mafija.
Kdor ne pije, več tudi ne je.
So tipi, ki zavohajo marsikaj tudi (predvsem) takrat, ko »ga čutijo«.
Bolj ko se ga nalivaš, težje se kam zatečeš.
Vsi ne zmoremo skuhati žganja več kot ga spijemo.
Noben šnops se ne skuha tako hitro kot se zeksa.
Alkoholizem je dokaz, da probleme lažje nosimo (raznašamo)kot pa prenašamo(rešujemo).
Vsak se ga ne napije tako, da ne bi ločil namiznega vina od mizernega.
Žeja je smrtno nevarna zadeva. Pa vendar ne poznam nikogar, ki bi umrl od nje.
Marsikateri človek še ne bi bil tako »na najgi«, če ne bi bil tako na »šnops«.
Tudi žganje bi ob žganjekuhi žganjekuhca pokorilo še bolj, če mu ne bi padla koncentracija.
Ni težko le s tistim, ki je pijan kot klada, temveč tudi s tistim, ki je pijan kot sekira.
Če nisi trezen veliko, si pa velikokrat vmes.
V marsikateri gorci so že padli marsikateri borci. In to celo večkrat.
Tudi če spijem vina cel sod na dan (vsak dan), sem (lahko) še vedno vegetarijanec.
Marsikdo bi se ga manj(krat) nalil, če bi imel kje (na kaj) večji vpliv.
Hladno pivo je zakon. Tudi če ti ga nihče toplo ne priporoča.
Marsikdo preredko okuša morje tudi zato, ker prepogosto dobro kapljico.
Ko se ne ve, kaj se splača, se lažje pije.
Niso na cesti vsi tisti, ki so večkrat pijani do nezavesti, saj ne pokažejo vsi testi, kako so ljudje nezvesti.
Da se piti po pameti. Sploh, če te zapusti.
Tudi mnoge (višje) medicinske sestre zaman zdravijo prave vinske bratce.
Včasih je od osmice do osmice dlje kot od sedmine do sedmine.
Bolj ko je človek v »rožcah«, lažje sanja, da mu je dobro postlano.
Bolj ko človek teži k temu, da ga nagne, bolj je nagnjen k temu, da teži.
So časi, ko nas navdihuje penina in so časi, ko nas zdravi čaša pelina. Torej – vedno je čas za vina!
Bolj ko ga človek rad spije, bolj so mu ljudje nagnjeni kar vse plačevati z vinom.
Bolj pogosto ko ima človek mačka, bližje je temu, da pristane na psu.
Bolj ko se človek zapije, slabše vidi, kaj se splača.
O treznosti so žejni razsojati tudi pijani.
Več pitja – več vpitja.
Tudi pesem ni več pesem, če jo prepevamo forte pijani.
Bolj ko se pije pivce za živce, bolj morajo imeti točajke živce za pivce.
Manj ko si v familiji dec, več je tudi tvoji babi do vsakega deci (dcl).
Več dogodkov je bolj vinskih kot pa zgodovinskih.
Več ko je vpitja po pitju, več je pitja po vpitju.
Naprešati si ga še ni (vedno) dovolj, da si lahko prešeren (Prešeren).
Bolj pogosto ko si vinjen, manj smiselne so ti vinjete.
Marsikdo se ga velikokrat napije zato, ker tudi trezen ni dovolj trezen.
Ni vsak tako zabit, kot je zapit.
Vinjenost je le pirova zmaga.
Bolj ko dedec pije, bolj je baba obnovljiv vir nergije.
Več se jih zapije, kakor zaseksa.
Že nazdravljanje je lahko nezdravo.
Bolj ko se zapiješ, bolj si nagnjen k temu, da se tudi zaplačaš.
Tenorji in basi se ga lahko večkrat nabasajo, pa so lahko še vedno na dobrem glasu.
Velikega pijanca ne gane tudi veliko maliganov.
Eni morajo imeti pri sebi pivce za živce, drugi (druge) pa živce za (take) pivce.
Poznam nekaj butlk, ki ga eksajo kar iz buteljke.
Bolj ko si za časom, bolj si nagnjen biti »pod gasom«.
Bolj ko si za časom, bolj si nagnjen biti »pod gasom«.
Lažje je piti sam, kot pa drugim vlivati upanje.
Malo je ljudi, ki bi se ga nalivali in (s tem) nikomur ne pili krvi.
Težko je biti dec, če se ti sline cedijo po vsakemu deci.
Z vinom so problemi lažji. Zato pa tudi težje rešljivi.
Dobre kapljice je škoda le en požirek.
Po toči je prepozno zvoniti, šele po žeji pa točiti.
So časi, ko bolj prime »špricer«, kot pa »špric«.
Ko se pipa odvre, se odpre tudi mnogim zavrtim (zaprtim) ljudem.
Več vinogradov ko si zasadiš, manj časa ti ostane za pitje in petje.
So ljudje, ki jih tudi veliko maliganov niti malo ne gane.
Manj ko človek fuka, bolj ga cuka.
Zdrava žeja je izbirčna. Bolna pa velikokrat prav tako (ali pa še bolj).
Za nekoga je tihožitje tudi tiho pitje.
Poznam človeka, ki ga žena tera, zato pa pije. In to mu je glavna terapija.
Izpod časti mi je, da bi bil fajten po suhem vinu.
Vzrok, da ne učakamo toliko let kot vina kapljic je tudi v tem, da (ker) ga premalo pijemo po kapljicah.
Bolj nas ustavlja pretirano pitje, kot pa žeja.
Bolj ko se človek naliva, bolj mu čas teče.
Posekan vinograd še ni dokaz (zadosten), da nisi alkoholik. Lahko si le lenuh.
So ljudje, ki pijejo tudi po pameti. Torej, tudi potem, ko jih zapusti.
Več se jih zapije, kakor zaplača.
Mnogi pesniki pijejo, jaz pa se z njimi napajam.
Tudi če pri petju zamočimo, si zato grl ne sušimo.
Poznam človeka, ki je nekoč nastopal v elitni konkurenci. Zdaj pa postopa v »etilni«.
Bolj ko ga stari novinarji pijejo, manj so na tekočem z novimi vinarji.
Slab vinski novinar zna biti do dobrega vinarja predvsem slinar.
Aperitiv je pogosto ogrevanje na imperativ(e).
Ni potrebno, da smo iz trte zviti, da si vedno najdemo nekaj za piti.
Še ob praznejših sodih kletve ne sodijo v klet.
Manj ko smo trezni, bolj smo jezni in dolgovezni.
Upanje umira zadnje, gostilne pa še pozneje.
Bolj ko gostilni teče, bolj je gostilničar nagnjen misliti, da je z vsem na tekočem.
Ni vsak kozarček pokazatelj, kdo ti je pravi prijatelj.
Lepo je biti poln ponosa. Brez piva. To ga predvsem samo napihuje.
Pijanost je način za prešpricanje Življenja.
Tudi poudarek na varovanju pred pitjem (alkohola) ima stranske učinke.
Lažje je biti »fajten«, kakor na tekočem.
Manj ko pridemo stvarem do dna, bolj se zatekamo h kozarcem.
Ljudje, ki nas obvladujejo trezne, nas bodo tudi pijane (čeprav tudi sami).
Pijanost je odmor od obvladovanja, oziroma od obvladljivosti.
Je razlika med vinom, ki hlapi iz steklenice in zadahom iz ust.
Lažje je prevažati vino, kakor prenašati vinjene.
