Vinorodni okoliši
V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Med seboj se dežele razlikujejo po rastišču, kar vključuje tla, podnebje in vpliv človeške roke. Naravne razmere bistveno vplivajo na senzorične lastnosti vin, zato se dežele med seboj razlikujejo tudi glede izbora sort.
Vinorodna dežela Podravje
Vinorodna dežela Podravje
|
Vinorodna dežela Podravje v velikosti 9650 ha se nahaja na severovzhodu države. Razdeljena je v dva okoliša:
Geografija: Podravje označi izrazito gričevnat svet, s povprečno nadmorsko višino vinogradov med 250 in 400 metri. Tla: Večina tal je nastala na karbonatnih kameninah ter na pleistocenskih ilovicah, kar je zelo ugodna podlaga za razvoj vinske trte. Podnebje in padavine: Podnebje ima celinske značilnosti, s povprečno letno količino padavin okoli 1000 mm, z vročimi poletji in mrzlimi zimami. Najbolj zastopane sorte: laški rizling, šipon, renski rizling, chardonnay in beli pinot. |
|
Podravska vinorodna dežela slovi po elegantnih, sortno značilnih belih vinih in zvrsteh, ki jih poudari panonsko podnebje za katerega so značilne večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha poletja in prave zime, ki lahko v nesrečnih letih povzročijo veliko škode - v primeru, da zmrzne leseni del trte, ne izgubim samo letnega pridelka ampak mnogo več. Podravju bi lahko namenili status severnega vinograda, to pomeni, da se bodo vina odlikovala s primarnimi cvetnimi in sadnimi aromami, s telesom, ki bo omogočalo večjo pitnost ter manj s krepkostjo, ki je značilna za južne kraje. In vendar je res, da se v zadnjih letih tudi to spreminja, saj je zaradi segrevanja planeta tudi trgatev na severu zgodnejša. Hladnejše podnebje vedno prinese višjo vsebnost kislin v vinu. Z biološkim razkisom (jabolčna kislina se spremeni v mlečno in druge razgradne produkte) pa se lahko uravnava oz. omili tudi višja kislina. Zato se v zadnjem desetletju rado zgodi, da razlika med slovenskimi vini iste sorte, ki prihaja iz Podravja ali južne Primorske ni tolikšna kot v preteklosti. Podravje zaznamujejo bele sorte in največ 3 odstotki rdečih. Eleganca in fina aroma mednarodnih belih sort in nekaterih avtohtonih pa pove zakaj so bila ta vina vedno cenjena. Z novo protektivno tehnologijo se danes ta vina ponovno izvažajo na zahtevne trge v EU, ZDA in celo na Japonsko. Približno tretjina vinogradov je zasajenih z laškim rizlingom, šiponu, renskemu rizlingu in chardonnayu pa je vsakemu namenjena približno desetina površine, kar skupno predstavlja že dve tretjini vseh vinogradov. Zaradi zahtev trga že nekaj let ponovno sadijo modro frankinjo, enako velja za modri pinot. Poskusno pa se pojavljata tudi syrah in cabernet sauvignon. Brez modrega pinota pa seveda ne bi bilo imenitnih penin.
Štajerska Slovenija je največji okoliš v Sloveniji, ki se ga na severu drži Prekmurje. To je zalo razgibana pokrajina, s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko Ormoških goricah in z Mariborom, kot mestom, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta ter z najstarejšo trto na svetu. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Okoliš ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Tla so se razvila na mehkih karbonatnih kamninah, zato so rjava tla, laporji tisti substrat, ki je ugoden za trto. Kot največji okoliš v Sloveniji pa prinaša možnost, da se povežejo lege in sorte ter se s tem pridobijo vina, ki so se v preteklosti pila v kraljevih družinah v celi Evropi.
V Prekmurju sta največji mesti Murska Sobota in Lendava. Državna meja se v večji razdalji dotika Madžarske in v manjši Avstrije. Goričko na severu je že odprto proti Madžarski, torej v ravnino, kjer nadmorska višina vinogradov ne presega 270 metrov. Na delu, ki se dotika Avstrije, pa so lege bolj strme in sežejo tudi čez 400 metrov nadmorske višine. Tudi tu so tla v glavnem karbonatna, nekje so še opazni ostanki vulkanskih kamnin. V glavnem pa se kisla, rjava tla izmenjujejo s peščenimi laporji, drugje pa so tla tudi ilovnata in glinasta. Tisto, kar morda človeku ostane najbolj v spominu, pa so Lendavske gorice, kjer zelo ozke, samo nekaj vrst široke in predvsem dolge parcele vinogradov položene vzdolž strmine pokažejo na veliko razdrobljenost in množico majhnih lastnikov. Istočasno se s tem opazi skrbno delo in velika ljubezen do vinogradov, ki je značilna za Prekmurce, ki so odprti in po duši topli ljudje. Tudi v Prekmurju je tradicija vinogradništva že dolga in ker je tudi tu Cerkev imela velik vpliv na razvoj vinogradništva se radi pohvalijo s cerkvijo Svete Trojice iz leta 1726. V preteklosti Prekmurje ni imelo velikega vinskega ugleda v Sloveniji. Vinarjem se je pripisalo, da pridelujejo predvsem enostavnejša vina za dnevno uporabo. Z mlajšo generacijo vinarjev pa so se stvari bistveno spremenile. Prišlo je do specializacije, zato lahko sedaj tu najdemo izjemna predikatna vina in dnevni prijazni laški rizling, brez katerega ne mine nobeno srečanje.
Štajerska Slovenija je največji okoliš v Sloveniji, ki se ga na severu drži Prekmurje. To je zalo razgibana pokrajina, s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko Ormoških goricah in z Mariborom, kot mestom, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta ter z najstarejšo trto na svetu. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Okoliš ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Tla so se razvila na mehkih karbonatnih kamninah, zato so rjava tla, laporji tisti substrat, ki je ugoden za trto. Kot največji okoliš v Sloveniji pa prinaša možnost, da se povežejo lege in sorte ter se s tem pridobijo vina, ki so se v preteklosti pila v kraljevih družinah v celi Evropi.
V Prekmurju sta največji mesti Murska Sobota in Lendava. Državna meja se v večji razdalji dotika Madžarske in v manjši Avstrije. Goričko na severu je že odprto proti Madžarski, torej v ravnino, kjer nadmorska višina vinogradov ne presega 270 metrov. Na delu, ki se dotika Avstrije, pa so lege bolj strme in sežejo tudi čez 400 metrov nadmorske višine. Tudi tu so tla v glavnem karbonatna, nekje so še opazni ostanki vulkanskih kamnin. V glavnem pa se kisla, rjava tla izmenjujejo s peščenimi laporji, drugje pa so tla tudi ilovnata in glinasta. Tisto, kar morda človeku ostane najbolj v spominu, pa so Lendavske gorice, kjer zelo ozke, samo nekaj vrst široke in predvsem dolge parcele vinogradov položene vzdolž strmine pokažejo na veliko razdrobljenost in množico majhnih lastnikov. Istočasno se s tem opazi skrbno delo in velika ljubezen do vinogradov, ki je značilna za Prekmurce, ki so odprti in po duši topli ljudje. Tudi v Prekmurju je tradicija vinogradništva že dolga in ker je tudi tu Cerkev imela velik vpliv na razvoj vinogradništva se radi pohvalijo s cerkvijo Svete Trojice iz leta 1726. V preteklosti Prekmurje ni imelo velikega vinskega ugleda v Sloveniji. Vinarjem se je pripisalo, da pridelujejo predvsem enostavnejša vina za dnevno uporabo. Z mlajšo generacijo vinarjev pa so se stvari bistveno spremenile. Prišlo je do specializacije, zato lahko sedaj tu najdemo izjemna predikatna vina in dnevni prijazni laški rizling, brez katerega ne mine nobeno srečanje.
