Zgodovina in sorte
Vinska zakonodaja
Vremenska postaja
Mediji o vinu in zdravju
Sodelujemo z okolico
Reka okusov
Vinska zakonodaja
Vremenska postaja
Mediji o vinu in zdravju
Sodelujemo z okolico
Reka okusov
Stanje v panogi 2012
STANJE NA PODROČJU VINOGRADNIŠTVA IN VINARSTVA V SLOVENIJI
POVRŠINE
V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, iz letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov. V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleničenje je registriranih dobrih 2000 pridelovalcev, od tega je 11 večjih (preko 500.000 litrov letno). V integrirano pridelavo je vključenih 7600 ha, v ekološko pa slabih 300 ha vinogradov.
Razlog za velik del neregistrirane pridelave je:
Tabela: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec; vir: RPGV, stanje 11.1.2012)
POVRŠINE
V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 13.000 ha, iz letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov. V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina, za stekleničenje je registriranih dobrih 2000 pridelovalcev, od tega je 11 večjih (preko 500.000 litrov letno). V integrirano pridelavo je vključenih 7600 ha, v ekološko pa slabih 300 ha vinogradov.
Razlog za velik del neregistrirane pridelave je:
- deloma v veliki razdrobljenosti - glej tabelo Razdrobljenost pridelave, ki ponazarja razrez po velikostnih razredih (iz nje je namreč razvidno, da je strukturna razdrobljenost že pri vinogradnikih, ki prijavljajo pridelavo, to pa so praviloma večji pridelovalci, zelo velika); ob tem je treba dodati še podatek, da so zavezanci za vpis v RPGV tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda oziroma tudi manj, če pridelek tržijo;
- deloma pa tudi v izogibanju prijavam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom - predvsem pa obdavčitvi.
Tabela: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec; vir: RPGV, stanje 11.1.2012)
Več kot 90 % pridelovalcev na območjih, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena (Haloze, Prekmurje, Šmarje-Virštajn, Dolenjska, Bela krajina) obdeluje manj kot 1 ha vinogradov; manj kot 0,5 ha pa obdeluje večina pridelovalcev v vinorodnih območjih Prekmurje (95%), Dolenjska (93%) in Bela krajina (92%).
Največji premiki k izboljšanju velikostne strukture vinogradov so se zgodili na območju vinorodnega okoliša Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 63% pridelovalcev obdeluje več kot 1ha vinogradov, 13% pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogradov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov zajeta preko letalskih posnetkov praktično enaka kot površina vpisana v register. Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi le 60%.
Največji premiki k izboljšanju velikostne strukture vinogradov so se zgodili na območju vinorodnega okoliša Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 63% pridelovalcev obdeluje več kot 1ha vinogradov, 13% pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogradov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov zajeta preko letalskih posnetkov praktično enaka kot površina vpisana v register. Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi le 60%.
PRIDELKI
Na obseg letnega pridelka vplivajo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom (70%). Ocenjujemo, da se v RS letno pridela med 80 in 90 mio. litri vina, pri čemer ga je 30-40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana.
Tabela: Količina pridelka po letih, prijavljena v register pridelovalcev grozdja in vina (v 1000 litrih; vir: RPGV)
Na obseg letnega pridelka vplivajo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom (70%). Ocenjujemo, da se v RS letno pridela med 80 in 90 mio. litri vina, pri čemer ga je 30-40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana.
Tabela: Količina pridelka po letih, prijavljena v register pridelovalcev grozdja in vina (v 1000 litrih; vir: RPGV)
Tabela: Gibanje zalog po letih (v 1000 litrih; vir: RPGV; stanje zalog na dan 31.7.)
Na vinorodnem območju Slovenije pridelujemo 48 sort vinske trte, zastopanost glavnih sort:
POTROŠNJA
Na EU nivoju se dela ocena potrošnje na osnovi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – trenutno so razpoložljivi podatki za vinsko leto 2009/10 in ti za Slovenijo znašajo 39,2 litra/prebivalca. Na podlagi istega vira znaša povprečje EU-27 26,2 litra/prebivalca (največje porabnice Luksemburg s 87,0 litri, Francija z 45,2 litri, Italija s 40,1 litrom, Portugalska 39,6 litra; Slovenija je na 5. mestu).
Po podatki SURSa iz meritev po gospodinjstvih (2008) je poraba vina le 14,2 litra /leto na člana gospodinjstva in je zajeta po metodologiji, ki ne predstavlja celotne porabe. Dejstvo je, da je potrošnja glede na isti vir podatkov v upadanju, saj je padla v petih letih iz skoraj 20 l/leto na 14 l/leto - izmerjen padec potrošnje ocenjujemo kot realen podatek o padcu prodaje.
Na EU nivoju se dela ocena potrošnje na osnovi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – trenutno so razpoložljivi podatki za vinsko leto 2009/10 in ti za Slovenijo znašajo 39,2 litra/prebivalca. Na podlagi istega vira znaša povprečje EU-27 26,2 litra/prebivalca (največje porabnice Luksemburg s 87,0 litri, Francija z 45,2 litri, Italija s 40,1 litrom, Portugalska 39,6 litra; Slovenija je na 5. mestu).
Po podatki SURSa iz meritev po gospodinjstvih (2008) je poraba vina le 14,2 litra /leto na člana gospodinjstva in je zajeta po metodologiji, ki ne predstavlja celotne porabe. Dejstvo je, da je potrošnja glede na isti vir podatkov v upadanju, saj je padla v petih letih iz skoraj 20 l/leto na 14 l/leto - izmerjen padec potrošnje ocenjujemo kot realen podatek o padcu prodaje.
CENE VINA
Povprečne cene vina na domačem trgu so po podatkih tržno informacijskega sistema, kjer se spremljajo cene pri pridelovalcu, kot sledi (SIT/liter; od 2007 dalje: €/hl):
Povprečne cene vina na domačem trgu so po podatkih tržno informacijskega sistema, kjer se spremljajo cene pri pridelovalcu, kot sledi (SIT/liter; od 2007 dalje: €/hl):
V tabeli se nahajajo cene pri pridelovalcu vina (delež proizvajalca v drobnoprodajni ceni pa v povprečju znaša pod 50 % !).
UVOZ / IZVOZ
Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena, uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje.
V letu 2010 je izvoz dosegel 5,2 mio.litrov. Glavni trgi za slovensko vino so: Hrvaška, Bosna in Hercegovina, ZDA in v zadnjih letih Češka.
Uvoz je v letu 2010 dosegel 7,1 mio. litrov vina, pred tem se je gibal med 5 in 6 mio. litrov. Glavne države izvoznice na naš trg so: Italija, Avstrija, Nemčija in Madžarska.
Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena, uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje.
V letu 2010 je izvoz dosegel 5,2 mio.litrov. Glavni trgi za slovensko vino so: Hrvaška, Bosna in Hercegovina, ZDA in v zadnjih letih Češka.
Uvoz je v letu 2010 dosegel 7,1 mio. litrov vina, pred tem se je gibal med 5 in 6 mio. litrov. Glavne države izvoznice na naš trg so: Italija, Avstrija, Nemčija in Madžarska.
