Zgodovina
Kultura vinske trte
je stara skoraj 9.000 let. Izvira iz dežel srednjega vzhoda,
kjer so pričeli vzgajati sorte, ki so bile namenjene za
pripravo soka in v drugi obliki tudi za vino. Ob tem se je
vzgoja plemenite vinske trte začela širiti po Sredozemlju.
Širili so jo Feničani, Grki in Rimljani, ki so začeli saditi
vinsko trto tudi na našem ozemlju, v naših krajih.
V drugi polovici 19. stoletja se je v svetu in na
Slovenskem znanost o vinogradništvu začela zelo razvijati in
v tem obdobju prihajamo do različnih novih spoznanj na tem
področju. Ustanovljena so razna strokovna društva in šole,
obenem pa začeli izdajati različno publikacijo za vinarje.
Aktivno izvajanje del in nalog v vinogradih in ob
njih ter razvoj vinogradništva pa je nenadoma prekinila
trtna uš, ki je popolnoma uničila vinograde. Potrebe so
narekovale popolno obnovo nasadov vinske trte. Začetek
obnove ni bil lahek, pa vendar so se ljudje, ki so verjeli v
razvoj in pomembnost trte, lotili tega dela s posebno
zagnanostjo. Iskali so lege, terene, okoliše, rajone,
pravzaprav kraje, kjer je dišalo po razvoju in v katerih bi
lahko ponovno uspevala dobra vinska trta. Obnova je stekla
na različne načine. Ljudje so po nasvetih strokovnjakov
začeli trto cepiti z različnimi plemenitimi sortami, seveda
s tistimi, ki so se povezovale.
Obnova je vnesla med vinogradnike veliko sprememb, ki
so narekovale boljše sorte, sadili so vinograde v vrstah in
v večjih razmakih, kar je pomenilo, da so vinograd lažje
obdelovali in tudi zaščita pred raznimi boleznimi je bila
enostavnejša. Ob vse večji organiziranosti vinogradnikov so
začele nastajati zadruge, ki so vinogradnike povezovale in
jim strokovno svetovale na področju vinogradništva,
vinarstva in kletarstva.
Med drugo svetovno vojno je bilo veliko kleti na
Slovenskem oropanih starih dobrih letnikov. Iznajdljivi
kletarji so ponekot zazidali dele arhivskih kleti in na ta
način ohranili tudi predvojne letnike. Na ta način se je
ohranilo tudi najstarejše vino, ki ga hranimo v Sloveniji.
To je vino letnika 1917 v ptujski kleti.
Po drugi svetovni vojni so se začeli v obdelovalni
proces vinske trte uvajati tehnološki procesi in veliko dela
je bilo opravljenega strojno. Tehnologija je omogočila
vinogradnikom lažje opravilo v vinogradu, pa tudi v kleti.
Zgrajeno je bilo veliko novih vinskih kleti, obnovljena je
bila vinska posoda. Usmerjenost vinogradništva je bila v
maximalne količine po trti - hektarju. Žal je bilo edino
merilo količina.
Zadnjih 20 let se ta filozofija krepko spreminja. Vse
bolj je v ospredju vrhunska kvaliteta. Le ta postaja ključni
dejavnik pridelave grozdja in metod vinifikacije v
Sloveniji.
Bogati z izkušnjami iz zgodovine
in z roko v roki z novimi tehnološkimi in marketinškimi
metodami moramo poskrbeti, da bodo naši zanamci s ponosom
govorili o zgodovini vina pri nas.
Sorte
Bela vina
Beli
pinot
Chardonnay
Kerner
Laški
rizling
Muškat
Ottonel
Ranina
Renski
rizling
Rizvanec
Rumeni
muškat
Sauvignon
Sivi
pinot
Traminec
(rdeči in dišeči traminec)
Zeleni
silvanec
Šipon
Rdeča vina
Cabernet
sauvignon
Frankinja
Kraljevina
Malvazija
Merlot
Modri
pinot
Portugalka
Rebula
Refošk
Rumeni
plavec
Zweigelt
Žametovka
Šentlovrenka
